Življenje je pogosto razburkan ocean, ki nas nemalokrat vodi tudi v popolnoma nepoznane vode. Eden takih neprijetnih dogodkov je tudi ločitev zakoncev, ki za seboj potegne marsikaj, med drugim tudi delitev premoženja. Ne glede na to, ali se partnerja razhajata v dobrih ali slabih odnosih, morajo biti sprejete odločitve razumne, saj je od njih odvisna kakovost življenja vsakega od partnerjev na nadaljnji samostojni poti.

Vsaka ločitev zagotovo prinaša globoke rane na srcu, zato naj bi bilo vsem vpletenim v interesu, da se postopki hitro zaključijo, delitev premoženja pa opravi na pravičen način. Izbira dobrega ločitvenega odvetnika je tako nujna, če želimo zaščititi svoje interese in dobiti tisto, kar nam po zakonu pripada. Kako si torej po razpadu zakonske ali izvenzakonske skupnosti razdeliti premoženje?

Delitev premoženja je določena z zakonom

Partnerja si v času trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti ustvarita skupno premoženje, ki je ob ločitvi predmet delitve. Delitev skupnega premoženja se v primeru ločitve deli skladno z Družinskim zakonikom. Seveda se lahko zakonca sama odločita, kako si bosta razdelila skupno premoženje, pravila pa določita za časa trajanje zakona ali pred njegovo sklenitvijo. V tem primeru govorimo o sporazumni delitvi premoženja.

Seveda pa vse vedno ne poteka gladko. Kadar se partnerja ne moreta dogovoriti glede delitve in sklenitev sporazuma ni mogoča, govorimo o sporu. Lahko pa pobudo za delitev premoženja vloži tudi eden od partnerjev. Tedaj o delitvi imetja odloča sodišče. V tem primeru je več kot priporočljivo najeti dobrega odvetnika, ki dobro pozna zakone in utečeno prakso. Pred sodiščem bo zastopal vaše interese in vam v skladu z zakonskimi določili pomagal priti do deleža, ki vam pripada.

Predporočna pogodba

Predporočna pogodba je odličen primer, ki ob morebitnem razpadu zveze močno olajša samo delitev premoženja. Gre za prakso, ki se v tujini že dalj časa redno izvaja, medtem ko je v Sloveniji z zakonom Družinskega zakonika vstopila v veljavo šele aprila 2019. Predporočna ali z drugim imenom tudi ženitna pogodba je uradni dokument, ki ga zakonca skleneta pred vstopom v zakonsko zvezo. V njej se sama sporazumeta o premoženjskopravnih razmerjih in določita, kako bo potekala delitev premoženja.

Ker zakonca predporočno pogodbo skleneta na podlagi medsebojnega dogovora, se delitev premoženja v njej navadno razlikuje od zakonitega premoženjskega režima. Predporočna pogodba mora biti jasno napisana, v njej pa morajo biti, poleg dogovora o delitvi premoženja v času zakona in v primeru ločitve, definirani tudi ostali pomembni elementi kot so vložki v nepremičnine, preživnina in vložki v morebitno skupno podjetniško dejavnost.

V primeru, da je predporočna  pogodba nejasno napisana, v njej pa ni točno določena delitev premoženja za primer ločitve, se le ta razveljavi in delitev premoženja steče po zakonitem premoženjskem režimu. Da bi se morebitnim kasnejšim težavam izognili, je potrebno za sestavo ženitne pogodbe najeti dobrega odvetnika, ki bo uradni dokument kakovostno in pravilno sestavil, vas pa ob morebitni ločitvi prikrajšal za številne tegobe in nevšečnosti.

Delitev skupnega premoženja pred sodiščem

Pred začetkom vsake delitve skupnega premoženja pred sodiščem se, poleg vrednosti skupnega imetja, ugotovijo tudi vsi dolgovi in terjatve obeh zakoncev. Partnerja lahko dokazujeta tudi višino lastne participacije pri oblikovanju skupnega premoženja, saj se tudi na podlagi tega čim bolj pravično razdeli skupno premoženje.

Zelo pogosto, a napačno je mišljenje, da se v primeru spora premoženje deli na polovico. Sodišče namreč pri določanju posameznega deleža upošteva več ključnih dejavnikov. Med najpomembnejše zagotovo spadajo dohodki posameznega zakonca, dolžnost do vzgoje in varstva otrok, skrb za dom in družino, vodenje gospodinjstva in ostalo.

Delitev skupnega premoženja zadeva tudi nepremičnine v skupni lasti in sredstva, ki jih eden od partnerjev vloži v pravno osebo ali v gospodarsko družbo, ki jo vodi drugi partner ali jo vodita oba. Delitev premoženja pa zaobide osebne predmete vsakega od partnerjev in predmete, ki so nujno potrebni za pridobivanje dohodka in opravljanje dela. Vsak od partnerjev pa lahko vedno uveljavlja tudi lastninsko pravico nad premoženjem, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakona ali zunajzakonske skupnosti.

Prevlada naj razum

Zakoni, ki zadevajo delitev skupnega premoženja so dokaj zahtevni, pravno nepodkovanemu človeku pa nemalokrat povzročajo številne težave. Napačna interpretacija zakonov in prakse pa lahko vodi v pravo katastrofo pred sodiščem. Zato v primeru ločitve in delitve premoženja pred hramom pravice stopite do ločitvenega odvetnika, ki vam bo pomagal prebroditi to neprijetno in mučno obdobje. V vsakem primeru pa poskusite, da vaših dejanj in potez ne zameglijo čustva. Tekom sodnega procesa zato poskusite ohraniti razum, ki vam bo zagotovo prinesel veliko več koristi kot naglo in impulzivno vedenje. Ravno zato je odvetnik, ki mora delovati profesionalno, nujen subjekt v celotnem procesu delitve premoženja.

Zapomniti pa si je potrebno sledeče. Pri ločitvi ni zmagovalcev. Gre le za to, kako uspešno je bilo mogoče izvesti delitev premoženja. Ta pa se meri v času, v katerem je prišlo do sklenitve dogovora in čim bolj pravični porazdelitvi imetja med nekdanjima partnerjema. Proces soočanja z nastalo situacijo in celjenje nastalih srčnih ran pa se začne šele takrat, ko stopite s sodišča.