Gre za progresivno bolezen, kar pomeni, da se simptomi sčasoma stopnjujejo in ovirajo vsakodnevne aktivnosti posameznika. Na tej povezavi lahko preberete vse o Alzheimerjevi bolezni. Alzheimerjeva bolezen predstavlja najpogostejšo obliko demence, katere ključna značilnost je postopno slabšanje spomina, razmišljanja in obnašanja.

Demenca in kognitivne funkcije

Koncept demence zajema skupino bolezni, ki povzročajo upad kognitivnih sposobnosti kot so spomin, razmišljanje, zaznavanje, predstavljanje, govorjenje, delovanje in še več. Pri demenci se kognitivne funkcije tako zmanjšajo, da omejujejo sposobnost posameznika za samostojno izvajanje dnevnih nalog. Alzheimerjeva bolezen predstavlja vzrok za 60-80 % primerov demence.

Napredovanje Alzheimerjeve bolezni

Alzheimerjeva bolezen je progresivne narave, kar pomeni, da se simptomi v času poslabšujejo. Na začetku se lahko pojavijo le blagi znaki spominskega primanjkljaja, vendar lahko bolezen sčasoma napreduje do stopnje, ko bolnik izgubi sposobnost komunikacije.

Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni

Trenutno ni zdravila, ki bi lahko ozdravilo Alzheimerjevo bolezen. Zdravniki lahko predpišejo zdravila za lajšanje simptomov in začasno upočasnitev napredovanja bolezni, kar pomaga izboljšati kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Poleg zdravil se uporabljajo tudi različne terapije, ki spodbujajo duševne sposobnosti bolnikov ali ohranjajo te sposobnosti čim dlje. Med te terapije spadajo kognitivne vaje in terapija s transkranialno pulzno stimulacijo (TPS), ki dokazano upočasnjuje napredovanje simptomov in lahko izboljša kognitivne funkcije.

Simptomi Alzheimerjeve bolezni

Motnje spomina so najpogostejši simptom Alzheimerjeve bolezni, ki se običajno pojavi že v zgodnjih fazah bolezni. Bolniki sprva pogosto opažajo težave s kratkoročnim ali delovnim spominom, kar otežuje predelavo in zapomnitev novih informacij.

Upočasnjeno razmišljanje in občasne težave pri pomnjenju novih informacij so normalen del procesa staranja možganskih celic. Vendar pa je treba razlikovati med običajno pozabljivostjo in resnimi motnjami spomina, zmedenosti ter drugimi kognitivnimi funkcijami, ki kažejo na morebitno bolezensko stanje.

Alzheimerjeva bolezen najprej prizadene območja možganov, ki so odgovorna za učenje in spomin. Sčasoma se bolezen širi po možganih, kar vodi v pojav resnih simptomov kot so spremembe razpoloženja, obnašanja, hujša zmedenost, dezorientacija, sumničavost, blodnje, resne težave s spominom, govorom, požiranjem, hojo in podobno.

Prepoznavanje simptomov Alzheimerjeve bolezni

Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo pogosto nimajo zavedanja o svojem stanju, kar otežuje zgodnje odkrivanje bolezni. Težave so lahko bolj opazne za družinske člane ali bližnje. Če opazite simptome demence pri svojem bližnjem, ga čim prej napotite k osebnemu zdravniku. Zgodnja diagnoza omogoča učinkovitejše ukrepanje in izboljšuje kakovost življenja bolnika ter svojcev. Nevrolog bo ocenil stopnjo funkcionalnosti in priporočil ustrezno terapijo, vključno s potencialno terapijo s sistemom Neurolith.

Biološke spremembe v možganih pri Alzheimerjevi bolezni

Alzheimerjeva bolezen povzroča mikroskopske spremembe v možganih, ki se začnejo pojavljati mnogo let preden se pojavijo prvi simptomi bolezni. Možgani so kompleksna mreža nevronov, ki tvorijo povezave med različnimi deli možganov in omogočajo različne funkcije kot so vid, sluh, motorika ter učenje in pomnjenje informacij. Vsak nevron opravlja specifične naloge, pri Alzheimerjevi bolezni pa se te povezave in delovanje nevronov postopoma spreminjajo, kar vodi v pojav simptomov bolezni.

Biološki procesi v možganih

Vsakodnevno delovanje možganov je podobno delovanju kompleksnih tovarn, kjer skupki nevronov opravljajo različne naloge kot so sprejemanje hranil, tvorjenje energije, proizvodnja encimov in živčnih prenašalcev ter odstranjevanje odpadkov. Te naloge zahtevajo zadostno oskrbo s hranili in kisikom ter natančno usklajeno delovanje celic.

Znanstveniki verjamejo, da je Alzheimerjeva bolezen posledica okvare v delu celične tovarne možganskih celic, čeprav natančen vzrok ni še v celoti pojasnjen. Kot v pravi tovarni lahko težava v enem delu sistema povzroči neusklajenost v drugih delih možganov, kar vodi v nepravilnosti in motnje delovanja nevronov ter postopno odmiranje celic.

Vloga beljakovin pri Alzheimerjevi bolezni

Glavni dejavnik, ki zmoti normalno delovanje nevronov, sta dve nepravilno zviti beljakovini, imenovani amiloid beta in protein tau. Te beljakovine se kopičijo v možganskih celicah kot odpadni material, ki ga celice ne morejo ustrezno razgraditi. Kopičenje teh beljakovin moti normalno delovanje nevronov in njihovo komunikacijo, kar vodi v postopno propadanje možganskih celic. Študije kažejo, da tudi pri zdravih starostnikih pride do nastanka nekaterih nepravilno razvitih beljakovin v možganih, vendar se pri Alzheimerjevi bolezni to dogaja v veliko večjem obsegu in s predvidljivim vzorcem.