Koleno zaboli, ko vstanemo s stola. Prsti na rokah niso več tako gibljivi kot nekoč. Stopnice postanejo nekoliko večji izziv, jutranja okorelost pa traja dlje, kot bi si želeli. Mnogi takšne težave pripišejo staranju, vendar so pogosto v ozadju artroza in z njo povezani simptomi, ki ena najpogostejših bolezni sklepov.

Kaj pravzaprav je artroza?

Artroza je obrabna bolezen sklepov, pri kateri se postopoma tanjša sklepni hrustanec. Ker hrustanec deluje kot nekakšna blazina med kostmi, se ob njegovi obrabi poveča trenje, kar lahko povzroči bolečine, okorelost in omejeno gibljivost.

Najpogosteje prizadene sklepe, ki so najbolj obremenjeni:

• kolena,
• kolke,
• prste na rokah,
• hrbtenico,
• gležnje.

Dejavniki, ki povečajo tveganje

Na nastanek artroze vpliva več različnih dejavnikov.

Čeprav na starost in genetiko ne moremo vplivati, lahko z zdravim življenjskim slogom naredimo veliko za svoje sklepe.

Gibanje je pomembnejše, kot si mislimo

Ko sklep boli, je prva misel pogosto počitek. Krajši počitek lahko res pomaga ob večjih bolečinah, dolgoročno pa popolna neaktivnost običajno naredi več škode kot koristi.

Sklepi potrebujejo gibanje. Zmerna telesna dejavnost pomaga ohranjati gibljivost, krepi mišice okoli sklepa in zmanjšuje obremenitev.

Primerne aktivnosti so:

• hoja po ravnem terenu,
• plavanje,
• kolesarjenje,
• nordijska hoja,
• vaje za raztezanje in ravnotežje.

Pomembno je, da vadbo prilagodimo svojim zmožnostim in se izogibamo sunkovitim obremenitvam, ki povzročajo bolečino.

Življenje z artrozo je lahko kakovostno

Diagnoza artroza še zdaleč ne pomeni, da se je treba odpovedati gibanju ali dejavnostim, ki jih imamo radi. Prav nasprotno – z ustreznim pristopom lahko veliko ljudi še vrsto let ostane aktivnih.

Največjo razliko pogosto naredijo majhne, a dosledne navade. Redno gibanje, primerna telesna teža, skrb za mišično moč in pravočasno ukrepanje lahko pomembno vplivajo na počutje.