Materino mleko je najboljša hrana za dojenčke. Ker ima mamino mleko veliko prednosti se mnoge mamice sprašujejo, do kdaj dojiti svojega malčka.

Kaj vsebuje mamino mleko?

Sestava maminega mleka je unikatna in prilagojena vsakemu otroku posebej. Do kdaj dojiti, oziroma do kdaj se mleko sploh tvori? Mleko se začne tvoriti že v nosečnosti in zato je pomembno, kako se nosečka prehranjuje, predvsem pa da ne uživa alkohola in ostalih prepovedanih substanc. Sestava mleka pa se spreminja tekom dojenja, glede na otrokovo starost, njegove potrebe in prehrane matere. Prednje mleko ima več vode, medtem, ko mleko proti koncu podoja vsebuje več maščob in beljakovin. Več kot bo podojev, več mleka se bo tvorilo.

Prvo mleko, ki ga dojenček zaužije, imenujemo kolostrum, oziroma mlezivo. Viskozna rumenkasta tekočina je bogata z beljakovinami, imunoglobulini, rastnimi hormoni, laktoferinom in oligosaharidi. Izloča se prve tri dni po porodu in je v primerjavi s kasnejšim mlekom bolj revno z maščobami. Dalje se 14 dni tvori prehodno mleko, ki vsebuje več laktoze, kot pa maščob in beljakovin. Po 14 dneh se začne tvoriti zrelo mleko, ki vsebuje 3,5g /100ml maščob, 1g/100ml beljakovin in 7,2g/100ml laktoze.

Beljakovine, maščobe in mlečni sladkor, so pomemben energijski vir za otrokovo rast in razvoj. Poleg tega pa mamino mleko vsebuje tudi druge prehranske, encimske in rastne elemente, ki pomagajo, da se otrok pravilno in zdravo razvija. Vsebuje tudi probiotike in protitelesa, ki ščitijo otroka pred okužbami. Zaradi vseh pozitivnih snovi, ki jih ima mamino mleko, se veliko mamic sprašuje do kdaj dojiti, da bo otrok zaščiten.

Zakaj je mamino mleko najboljše za vašega dojenčka?

Materino mleko vsebuje popolne hranljive snovi, ki poskrbijo, da otrok lepo raste in se razvija. Mnoge študije kažejo, da ima dojen otrok že v zgodnjem otroštvu manj zdravstvenih težav. Lažje prebolijo bolezni zgornjih dihal in ostale okužbe, prav tako, pa so dojeni otroci manj nagnjeni k alergijam in diabetesu. Poleg popolne hranljive sestave in zaščitnih snovi, pa ima materino mleko še druge prednosti. Poleg hranjenja, dojenje otroku nudi občutek varnosti v maminem naročju. Ob dojenju se sproščajo hormoni, ki mamico in otroka pomirjajo in povezujejo. Kljub vsem prednostim, ki jih ima dojenje, se strokovnjaki ne strinjajo do kdaj dojiti.

Do kdaj dojiti? Je dojenje po prvem letu starosti še sprejemljivo?

Čas dojenja je pogosta tema tudi med strokovnjaki na tem področju. Nekateri zagovarjajo dojenje vsaj do drugega leta starosti, nekateri pa so mnenja, da otrok potrebuje mamino mleko, samo dokler ne začne jesti druge hrane. Tudi svetovna zdravstvena organizacija svetuje dojenje do drugega leta starosti, medtem pa se otroški psihologi razburjajo, da je predolgo dojenje slabo za otrokov psihični in čustven razvoj. Do kdaj dojiti torej? Najboljše je, da se vsaka mama odloči po svoje, glede na želje in potrebe svojega otroka. Pomembno je, da se zavemo, da je dojenje dar narave, ki ga moramo izkoristiti. Poleg pomembnih hranljivih snovi, ki se v mleku tvorijo posebej za vašega dojenčka, je v maminem mleku tudi veliko zaščitnih snovi. Ne samo, da je dojen otrok dokazano bolj zdrav, ampak je tudi bolj umirjen in zadovoljen. V povprečju celega sveta, mame dojijo nekje do 3. leta starosti otroka. V zahodnem svetu pa je dojenje sprejeto predvsem do otrokovega prvega leta starosti. Kljub temu, da ni naravne omejitve, do kdaj dojiti, se mamice držijo tega kulturnega mejnika. Nekatere se za prekinitev dojenja okrog enega leta odločijo zaradi odhoda otroka v vrtec in mamice v službo, nekatere pa zato, ker se jim zdi, da otrok mleka ne potrebuje več. Poleg tega, do kdaj dojiti, se mamice sprašujejo tudi, do kdaj je dojenje hranjenje in ne zgolj cartanje?

Okrog prvega leta otrok ni več odvisen od mleka, saj je že večinoma vso hrano. Sicer preko dojenja še vedno dobiva hranila, a to ni več življenjsko pomembno, ker dobiva potrebne hranljive snovi iz raznovrstne prehrane. Je pa to obdobje za otroka pomembno, saj se začne še bolj razvijati, tako motorično, kot tudi psihično. Otrok je vedno bolj gibljiv in živahen, hkrati pa še vedno potrebuje nežnost in občutek varnosti, zato se rad crklja. Največkrat bo otrok pokazal željo po dojki v večernem času, ko se vse umiri in se bo želel umiriti tudi sam. Velikokrat otroci tako tudi zaspijo na dojki, brez da bi sploh pili mleko. Ravno zato, pa se veliko strokovnjakov ne strinja z dolgim dojenjem. Na vprašanje do kdaj dojiti, bi vam odgovorili, da največ do enega leta. Po njihovem mnenju, naj bi otrok, ko začne jesti vso hrano, ne imel več življenjske potrebe po materinem mleku, ampak bi dojenje otroku predstavljalo samo cartanje, oziroma varno zavetje. Dolgotrajno dojenje tako nima pozitivnih učinkov, kvečjemu nasprotno, dolgo dojeni otroci naj bi imeli veliko čustvenih težav v kasnejšem obdobju. Zato so prepričani, da je dojenje sprejemljivo samo, dokler otrok ne gre v vrtec, oziroma mama v službo, torej okrog enega leta starosti.

Med dojenjem se med materjo in otrokom vzpostavi posebna čustvena vez, poleg tega, pa ima dojenje veliko hranilnih in zaščitnih snovi, zato se ne obremenjujte do kdaj dojiti in uživajte v dojenju, dokler to ustreza obema.