Obisk gozda, sprehod po travniku in druge aktivnosti v naravi so odličen način za sproščanje, gibanje in druženje z najbližjimi, so pa tudi odlična priložnost za bližnje srečanje s prebivalcem teh vlažnih in senčnih področij – klopom.  Ta je v Sloveniji splošno razširjen, velikokrat pa tudi prenašalec katere od klopnih bolezni – to sta največkrat bolezen osrednjega živčevja klopni meningitis in v Sloveniji najpogostejša lymska borelioza, za katero letno zboli kar 3.000 do 7.000 ljudi. Bolezen povzročajo bakterije iz družine spirohet, ki se na človeka prenesejo z ugrizom okuženega klopa, ta pa največkrat postane kužen s sesanjem krvi okužene živali. Razvije se lahko pri vsakomur, ki ga piči okužen klop, zato je pred vsakim odhodom v naravo nujna preventivna zaščita.

Simptomi lymske borelioze

Prvi simptomi bolezni se praviloma začnejo kazati v 3 do 32 po okužbi, sama bolezen pa poteka v treh fazah, pri čemer se lahko druga in tretja faza pojavita šele mesece ali leta po okužbi. Sum, da se je pri človeku pojavila borelioza, se potrdi po več simptomih:

Borelijski madež: je najpogostejši simptom borelioze in se pojavi v prvi fazi bolezni od nekaj dni do nekaj tednov po okužbi. Kaže se kot večji rdeč okrogli madež okoli mesta, kjer je bil prisesan klop, navadno je večji od 5 centimetrov. Ima ostre robove, je okrogle ali ovalne oblike, včasih tudi manjši ali nepravilne oblike. Ta se širi navzven, na sredini pa počasi bledi in dobiva obliko obroča in skoraj zagotovo potrjuje, da se je razvila borelioza. Izpuščaj lahko srbi, peče ali celo boli, po nekaj tednih ali mesecih pa izgine sam, tudi brez zdravljenja z antibiotiki. Če se začnejo podobni izpuščaji pojavljati tudi drugje po telesu, je to znak, da se je borelioza razširila, v vsakem primeru pa je potrebno čimprejšnje ukrepanje.

Bolezenski znaki, podobni gripi: boreliozo lahko že kmalu po vbodu klopa začnejo spremljati bolezenski znaki kot so slabost, močan glavobol, povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih in mišicah. Lahko pa se ti pojavijo šele kasneje, v drugi fazi bolezni, in kažejo na to, da se je borelioza razširila po telesu po krvi v različne organe. Tam lahko povzroči težave z mišicami in sklepi, spremembe v centralnem živčnem sistemu, motnje v delovanju srca, poškodbe vidnih živcev itd.

Drugi simptomi bolezni: poleg zgoraj opisanih se lahko pri bolezni kot je borelioza, pojavi še t.i. borelijski limfocitom, ki se kaže kot mehka, neboleča oteklina ali vozlič, običajno pa se pojavi na ušesni mečici, uhljih, na prsnih bradavicah ali na področju genitalij. Zraste lahko vse do 5 centimetrov in v pozni fazi bolezni povzroči dodatne resne spremembe na srcu, v živčevju ali sklepih.

Kako ravnati v primeru okužbe?

Vsak pik klopa še ne pomeni, da je prišlo do okužbe, zato je treba razlikovati med običajno alergijsko reakcijo na pik od borelijskega madeža, ki se začne pojavljati po nekaj dneh od pika. Ključno je čimprejšnje ukrepanje in obisk zdravnika, ki bo potrdil, če se je pri posamezniku razvila borelioza. V tem primeru se začne zdravljenje z antibiotiki, obročast izpuščaj pa izgine v tednu ali dveh. Borelioza je bolezen s številnimi znaki, zato je zmeraj ni lahko prepoznati. V tem primeru so potrebne še dodatne laboratorijske preiskave, ki ovržejo ali potrdijo sum na okužbo.

Cepiva za bolezen zaenkrat še ni na voljo, zato je nujno, da se pred vsakim odhodom na območja, kjer se nahajajo klopi, dobro zaščitite – nosite svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačami, uporabite sredstva za odganjanje klopov – repelente v obliki pršil in mazil, ob vrnitvi domov pa se po telesu temeljito pregledate, se stuširate, umijete lase in operete oblačila. Le tako bo obisk gozda varen, vas pa ne bo doletela borelioza ali kakšna druga klopna bolezen.